Podzidek hiše oz. cokel imenujemo spodnji del fasade, ki je v prvi vrsti namenjen zaščiti stavbe pred vlago. Imajo ga praktično vse fasade, predvsem zadnje čase pa se mnoge hiše zidajo brez cokla.

Kaj je cokel

V prvi vrsti cokel služi zaščiti hiše pred vdorom vlage. Visok je nekje od minimalno 30 cm pa tja do 50 cm in več. Navadno je obarvan drugače kot fasada z  namenom, da nekoliko skrije madeže, ki nastanejo zaradi kapljic dežja, ko te padajo ob hišo. Cokel oz podzidek fasade preprečuje, da bi se vlaga iz tal ob hiši širila po fasadi navzgor. S tem bi namreč uničevala hišo. Hkrati pa je tudi toplotno izoliran.

Izdelava cokla »po klasično«

Cokel mora biti dobro in natančno izoliran in hidroizoliran. Hidroizolacija cokla se običajno naredi z bitumensko hidroizolacijo. Pri tej je pomembno, da je izvedba dobra in natančna. Za toplotno izolacijo se večinoma uporablja stirodur (XPS), ki ima visoko tlačno trdnost, a ne zato. Razlog za uporabo XPS-a pri izolaciji cokla je v tem, da ima nizek navzem vlage. Plošče se vkopljejo ob steno hiše in na dnu odrežejo pod kotom 45°.

Cokel je večino tanjši kot preostala fasada, saj je izolacijski sloj navadno tanjši, lahko pa je tudi v isti liniji.

Caparol Carbonit podzidki

Hiše imajo vedno večje debeline izolacije. Vedno bolj priljubljeni so temnejši barvni toni, ki zaradi večjega pregrevanja vplivajo na vse večje obremenitve pokrivnega sloja tako na podzidku kot na celoti fasadi. Kljub izrednemu povečanju obremenitev so še vedno v uporabi tradicionalni materiali iz “preskušenih” sistemov – čeprav že zdavnaj obstajajo materiali z visoko vzdržljivostjo.

Pod vplivom toplotne energije se večina materialov razteza. Zaradi togosti »trdih« materialov, ki so zdaj v uporabi, v njih nastajajo prisilne napetosti. Prav tako prihaja do neenakomerne porazdelitve sil (na stikih). Govorimo o razdvojitvi sil. Zadnje čase se pogosto dogaja, da na podzidkih prihaja do razpok. Zakaj, kaj se je spremenilo?

Že desetletja se za območje podzidka uporabljajo XPS-plošče in posamično penjene plošče. Uporaba vse debelejše izolacije, intenzivnejših barvnih tonov in arhitekturni dizajn brez podzidka občutno povečajo raven obremenitev na območju podzidka. Obenem se pričakuje, da je  podzidek vse bolj vzdržljiv in odporen proti mehanskim obremenitvam.

Pri izvedbah podzidka so se doslej pretežno uporabljale izolacijske EPS-plošče za podzidke in armirani osnovni omet z različnimi izravnalnimi masami. Za zunanji zid pod terenom se uporabljajo izolacijske plošče za podzidke brez armiranega osnovnega ometa, če je hidroizolacija nanesena neposredno na zid kletnih prostorov

Za zunanji zid v stiku z zemljo se uporabljajo posebne perimeter izolacijske plošče. Za dvig kakovosti se je uporaba teh trših izolacijskih plošč razširila tudi na pas brizganja vode. Pohvalno – na prvi pogled… Caparol predstavlja rešitev

Vodovpojnost

V nasprotju s široko razširjenim mnenjem izolacijske plošče za podzidek niso vodotesne. Glede na posamezen izdelek je vodovpojnost teh plošč več ali manj zmanjšana v primerjavi s stiropornimi ploščami EPS-F. Za učinkovitost plošč je vsekakor odločilno urejeno odvodnjavanje meteorne vode s pomočjo drenaže.

Voda mora biti speljana proč od konstrukcije in zaključnega sloja izolacije. Če kjer koli zastaja voda, to povzroča probleme.

Zaščita pred razpokami

Višja tlačna trdnost bi na prvi pogled lahko veljala za prednost. Izolacijski materiali z manjšo dinamično togostjo so na fasadi dejansko bistveno manj kritični, saj z manjšim delnim zmanjševanjem napetosti nevtralizirajo nastale sile oziroma termično pogojene spremembe dolžine brez škodljivih posledic za material.

Odpornost proti udarcem

Pri udarni trdnosti igra glavno vlogo visoka elastičnost materiala, saj se elastična izolacija po udarcu brez poškodb vrne v prvotno lego. S klasičnimi materiali dosežemo le kategorijo uporabe 2 po ETAG 004! Višje stopnje udarne trdnosti so neprecenljive za območje podzidka, kjer je kategorija uporabe 1 komaj še dovolj dobra.

Prelom s konvencionalnim. Če to, kar je znano in običajno, ne ponuja pravih odgovorov, je zdavnaj napočil čas, da se podamo na nove poti!

Rezultati številnih preizkusov in izkušenj z različnimi konstrukcijskimi sistemi so bili jasni in prepričljivi:

CarboNit v kombinaciji z izolacijskimi ploščami Dalmatiner se je na območju podzidka izkazal za nedvomno boljšo izbiro od konvencionalnih rešitev. Ta sistemska rešitev ima v vsakem pogledu ogromne rezerve v odpornosti proti mehanskim in higrotermičnim obremenitvam . Uporaba karbonskih vlaken na fasadi je „kvantni preskok “ glede trajnosti, odpornosti in udarne trdnosti fasade

Prednosti, ki jih zagotavlja kombinirana uporaba izolacijske plošče Dalmatiner in armiranja CarboNit, so prepričljive:

• maksimalma zaščita pred razpokami
• neverjetna udarna trdnost
• ugodno razmerje cena–kakovost
• preprostejša vgradnja in skladiščenje
• ena izolacijska plošča, ena izolacijska debelina
• več svobode v arhitektonskem oblikovanju podzidka, s stopnico ali brez nje (monolitna fasada)

Zaključni sloj za cokel

Poleg zaščitne funkcije ima cokel tudi estetsko funkcijo. Nenazadnje pa mora biti barvno usklajen s streho, napuščem in fasado. Ker deluje kot podstavek objekta, je lahko oblečen tudi v težji material ali je temnejše barve.

Za zaključni sloj cokla lahko uporabimo kamen, granit, ploščice in pa debeloslojen ali tankoslojen omet. Pri izbiri ometa je priporočljivo izbrati temnejšo barvo, da se umazanija zaradi odboja kapljic od  tal manj pozna.

Hiše brez cokla

V primeru, da imate fasado »do tal«, torej hišo brez cokla je vsekakor smiselno okoli fasade dati prodnike. Ker so prani in čisti se umazanija tako od njih ne bo odbijala v fasado, voda pa bo dovolj hitro odtekala