Fasadni sistemi – Vse kar morate vedeti o fasadnih sistemih

Čeprav ima fasada velik pomen pri izgledu objekta, pa estetika ni edino, čemur fasada služi. Fasada v prvi vrsti zagotavlja izolacijo objekta, poleg tega ščiti objekt pred vremenskimi vplivi in pa določa do neke mere tudi parapropustnost.

Fasada hiše je včasih preživela več generacij. Danes pa se fasade menja že na 30 let starih hišah. Zakaj? Prvi razlog je ta, da se je močno spremenil pogled na porabo energije, drugačni so načini ogrevanja poleg tega pa so napredovali tudi materiali. Z ustrezno izolacijo lahko tako v prostoru zagotovimo boljšo klimo in močno zmanjšamo porabo energije. Poleg omenjenih argumentov, ki govorijo v prid sanacije fasade, pa le-to spodbuja tudi država z Eko sklad subvencijami.

Poglejmo si osnove fasadnih sistemov.

Lastnosti izolacijskih materialov

Kot smo omenili, je glavni razlog za vgradnjo toplotne izolacija zmanjšanje toplotnih izgub, pa je pri izbiri toplotne izolacije fasade treba upoštevati še nekatere druge dejavnike. To so gostota materiala in posledično mehanska trdnost, paropropustnost, odpornost proti vlagi, ognjevarnost in pa nenazadnje tudi zvočna izolativnost.

Toplotna prevodnost gradbenih materialov

Zmanjšanje toplotnih izgub dosežemo s tem, da vgradimo material, ki ima nizko toplotno prevodnost (λ). Toplotna prevodnost nam pove, kako dobro določena snov prevaja toploto. Enota za toplotno prevodnost je W/mK (Watt na meter Kelvina). Pomeni koliko energije prepušča na metru izolacije za spremembo 1 stopinje Celzija.

Najvišjo toplotno prevodnost ima na primer diamant (do 2500 W/mK), sledijo mu srebro, baker, zlato in aluminij s toplotno prevodnostjo 200 – 400 W/mK. Nasprotno, najnižjo toplotno prevodnost imajo kremenov aerogel (0,003 W/mK), kisik in dušik (0,23 W/mK), tem pa sledita stiropor (EPS) in stirodur (XPS) s toplotno prevodnostjo 0,33 W/mK.

Paropropustnost gradbenih materialov

Kot že povedano, pa toplotna prevodnost ni edino na kar moramo misliti pri sanaciji fasade. Pri starih hišah je še posebej pomembna paropropustnost. Stene morajo dihati, sicer se v njih zadržuje vlaga in nastaja plesen. Paroprepustnost merimo s faktorjem difuzijske upornosti prehodu vodne pare, ki ga označujemo z µ. Manjši kot je faktor difuzijske upornosti, tem lažje skozenj prehaja para.

Paroprepustnost torej dosežemo z izbiro ustreznega gradbenega materiala. Najboljša materiala, ki hkrati zagotavljata izolativnost in paropropustnost sta kamena volna in izolacijske plošče Silber reflex. Oba imata toplotno prevodnost primerljivo s stiroporom (0,035 W/mK) in dihata.

Paropropustnost Silber reflex plošč (µ=8) je približno 5x od klasičnega in grafitnega stiropora. Prav tako kamena volna zagotavlja odlično toplotno prevodnost (0,035 W/mK) in še boljšo paroprepustnost (μ = 1).

Zvočna izolativnost gradbenih materialov

Zvočna izolativnost je prav tako pomemben in nezanemarljiv dejavnik, ko se odločamo o tem, kateri material bomo uporabili. Zvočno izolativnost merimo v decibelih (dB).

Lestvica decibelov je logaritmična, kar pomeni, da se vsakič poveča za potenco 10. Najmanjši slišni zvok je 0 dB. Zvok, ki je 10-krat močnejši, je 10dB, zvok, ki je 1000-krat močnejši, je 30 dB in tako naprej.

Kako glasni so vsakdanji zvoki:

• 10 dB: normalno dihanje
• 20 dB: šepetanje z razdalje pet metrov
• 30 dB: Šepetanje v bližini
• 40 dB: tihi zvoki knjižnice
• 50 dB: Hladilnik
• 60 dB: električna zobna ščetka
• 70 dB: pralni stroj
• 80 dB: budilka
• 90 dB: Vlak podzemne železnice
• 100 dB: tovarniški stroji
• 110 dB: Avto hupa
• 120 dB: sirena reševalnega vozila

V tem pogledu je med materiali najboljša izbira kamena volna.  Odvisno od lastnosti plavajočega poda je ob pravilni izvedbi z uporabo plošč iz kamene volne raven udarnega zvoka mogoče zmanjšati na jakost do 30 dB.

Ognjevarnost

Ognjevarnost je pomemben dejavnik še posebej v večjih stanovanjskih objektiv, prav tako pa ni zanemarljiv tudi v manjših. Materiale ločimo na gorljive in negorljive.

Negorljivi gradbeni materiali so tisti, ki v predpisanih preskusnih pogojih ne morejo goreti in ne prispevajo k razvoju požara. To so po kvalifikaciji SIST EN 13501-1 materiali razreda A1 in A2. Gorljivi gradbeni materiali so tisti, ki se v predpisanih preskusnih pogojih vnamejo. Glede na njihov prispevek k razvoju požara jih delimo na težko vnetljive (B in C), normalno vnetljive (D in E) in lahko vnetljive (F). (vir: Finance)

V razred A1 tako sodijo materiali kot so opeka, kamen, kovina, v razred F pa ekspandirani polistiren, poliuretan, ipd.

Vrste fasad

V grobem fasade ločimo v tri skupine. Klasične, kot jih vsi poznamo s hiš so kontaktne fasade. Poleg teh pa poznamo še prezračevane fasade in obešene fasade.

Pri kontaktni fasadi so sloji med seboj v polnem stiku, pri prezračevani fasadi pa je med konstrukcijo in zaključnimi paneli zračni kanal. Ta kanal opravlja vlogo prezračevanja in toplotne zaščite.

Obešena fasada je nenosilna fasadna obloga, pogosto iz kovine ali stekla, ki je obešena na osnovno skeletno konstrukcijo. Zadnji dve sta v glavnem uporabljani v poslovnih in industrijskih objektih. Res pa je, da prezračevane fasade postajajo vedno bolj popularne tudi v modernih hišah.

Sloji fasadnih sistemov

Ko govorimo o kontaktnih fasadah si sloji en za drugim sledijo v naslednjem vrstnem redu:

1. lepilo,
2. toplotna izolacija,
3. osnovni omet in mrežica,
4. sidra,
5. osnovni in vmesni premaz,
6. zaključni dekorativni sloj

Pri celotnem postopku se uporabljajo tudi drugi pribor, kot so vogalniki, priključni, podnožni, odkapni in dilatacijski profili in drugo.

Pri izbiri materiala oz. ponudnika pa moramo v glavnem paziti na to, da izberemo material, od lepila, do zaključnega sloja od enega ponudnika, sicer materiali med seboj niso kompatibilni. Le v tem primeru smo upravičeni do garancije.

Prav tako se prepričajte, da je material in sistem izvajalcu dobro poznan. Vsak material ima namreč svoje specifike in določeni fasaderji določen material dobro poznajo, določenega pa manj. Svetujemo, da glede materiala najprej vprašate fasaderja, s kateri mmaterialom povečini dela in katerega svetuje.

Vrste izolacije fasade

Za izolacijo fasad se najbolj pogosto uporablja stiropor (EPS). Alternativa, ki bostveno bolje diha, je Silber reflex, ki jo priporočamo in v veliki meri vgrajuje tudi naše podjetje Fasade D&M d.o.o.

Resna alternativa obema je kamena volna, ki ima nekatere dobre lastnosti, kot sta na primer zvočna izolativnost in dihanje. Obstajajo še druge sintetične izolacije in lesna vlakna.

Plošče EPS, XPS in Silber Reflex imajo λ od 0,03 do 0,039 W/mK, kamena volna pa od 0,035 do 0,043 W/mK. Obstajajo tudi nekateri dražji izolacijski materiali, ki imajo toplotno prevodnost 0,020 W/mK. Ti se zaradi visoke cene uporabljajo za objekte s posebnimi zahtevami.

Predpisi in pravila na področju fasadnih sistemov

Področje sanacije in izdelave fasade ureja Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Pures). Ta določa, da največja toplotna prehodnost zunanjega zidu lahko znaša U = 0,28 W/m²K. Tako toplotno prevodnost lahko dosežemo (v primeru uporabe klasične opeke 29 cm) z naslednjo izolacijo:

• s stiroporom debeline 12 cm
• S ploščami Silber reflex 10 cm
• S kameno volno z debeline 12 cm

V primeru nizko-energijske hiše se uporablja izolacijo večje debeline (do 30 cm).

V primeru, da gre za objekt, ki je višji od 22 metrov pa je obvezna uporaba mineralne volne.

Vrste zaključnih slojev fasade

Sedaj, ko smo zaključili s tematiko izolacije pa si poglejmo kako je z zaključnimi sloji fasade. Ko govorimo o zaključnem sloju najprej izbiramo strukturo zaključnega sloja in barvo. Kar se tiče strukture, lahko izbiramo, ali bo naša fasada bolj gladka ali bolj hrapava.

Potek izdelave

Ko je toplotna izolacija nameščena na objekt, sledi nanos osnovnega ometa. V ta omet se vtisne armirna mrežica. Na to pa se nanese vmesni premaz oz. emulzija v niansi zaključnega ometa. Nato sledi nanos zaključnega sloja fasade.

Naloga zaključnega sloja fasade

Zaključni sloj ščiti druge sloje fasadnega sistema pred zunanjimi dejavniki, kot so padavine, sončno sevanje in drugi dejavniki. Poznamo različne vrste zaključnih slojev, glede na material oz. tip veziva, na katerem bazirajo. To so:

• silikonski
• akrilni
• silikatni
• mineralni

Silikonski ometi zaradi visoke hidrofobnosti in elastičnosti zagotavljajo najvišjo stopnjo zaščite. Hkrati pa se ne navzemajo umazanije. Prav tako dobro prenašajo temperaturna nihanja.

Akrilni ometi so prav tako elastični in hidrofobni. Poleg tega pa nudijo široko paleto odtenkov.

Silikatni in mineralni ometi pa zagotavljajo visoko požarno varnost in paropropusntost.

Več o zaključnih slojih fasade si preberite na tej povezavi.

Subvencije za toplotno izolacijo fasade

Eko sklad nudi subvencijo za obnovo fasade za hiše, za katere je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 1. 7. 2010. Pogoj za pridobitev je ,da se vgradi materiale, ki zagotavljajo, da bo toplotna prehodnost zunanjega zidu pod 0,23 W/m²K.

Za pridobitev suvbvencije za obnovo fasade je potrebno vgraditi fasadni sistem, ki ima minimalno 18cm debeline toplotne izolacije. Višina subvencije znaša 20% priznanih stroškov naložbe, a ne vel kot 12 €/m 2.

V občinah, ki imajo sprejet odlok o načrtu za kakovost zraka je mogoče pridobiti tudi subvencijo za 50% priznanih stroškov naložbe. Odlok o načrtu za kakovost zraka imajo sprejet v devetih občinah, in sicer v mestnih občinah Ljubljana, Maribor, Kranj, Celje, Novo mesto, Murska Sobota in v občinah Hrastnik, Zagorje ter Trbovlje. Socialno šibki občani pa imajo možnost nepovratne finančne spodbude do 100% priznanih stroškov naložbe.

Več o Eko sklad subvenciji si preberite na tej povezavi.